Savijev netopir (Hypsugo savii)

Majhen netopir s kratkimi uhlji in večinoma temno rjavo dlako z zlatimi konicami ter kontrastno belo trebušno stranjo. Ta primarno mediteranska vrsta se prehranjuje nad krošnjami dreves in nad drugo vegetacijo, okoli cestnih luči in v bližini voda. Dobro se znajde tudi v urbanem okolju, kjer je pogosta tudi v Sloveniji [1, 2].

Razpoznavni znaki

Obraz in kratki ter široki uhlji so svetleče črni. Značilen je na vrhu zaobljen in širok ušesni poklopec (tragus). Prepoznaven je že po sami obarvanosti sicer variabilnega kožuha, saj je hrbtna stran telesa zelo kontrastna beli do belosivi trebušni. Zadnji del repa štrli iz repne opne (za več kot 2 mm) [1].

Zatočišča

Zatočišča najde v razpokah skalnih sten, pogosto pa tudi v delih človeških bivališč, kjer zasede reže v zidu ali npr. za odprtimi okenskimi polkni. Zateka se tudi v jame, predvsem v skalne razpoke njihovih vhodnih delov [1, 2].

Zanimivosti

  • Predvideva se, da se je ta mediteranska vrsta v zadnjih desetletjih prav zaradi podnebnih sprememb močno razširila severneje v osrednjo Evropo. Pogosta je predvsem v mestih, kjer najde ustrezna antropogena režasta zatočišča v stavbah [3].

Viri

[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

[2] Žibrat U. 2009. Savijev netopir Hypsugo savii (Bonaparte, 1837). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 88–89.

[3] Uhrin M., Hüttmeir U., Kipson M., Estók P., Sachanowicz K., Bücs S., et al. 2016. Status of Savi’s pipistrelle Hypsugo savii (Chiroptera) and range expansion in Central and south-eastern Europe: a review. Mammal Review, 46(1): 1–16.

Besedilo: Nastja Kosor in Simon Zidar, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.